Vsaj teoretično ste vse pravilno namestili in ste pripravljeni za uporabo. teTeX je zelo velik programski paket. Kot pri vsem kompleksnem programju se boste tudi tu želeli učiti teTeXa počasi, da vas ne bo prestrašila njegova kompleksnost.
Hkrati želite, da programje dela kaj koristnega. Namesto, da bi gledali, kako se v TeXu postavi besedilo
kot priporoča profesor Knuth v knjigi The TeXBook, bomo teTeX raje preiskusili z nekaj njegovimi lastnimi sestavki.``Hello, World!''
Naslednji razdelek
,,Tiskanje dokumentacije`` je pravzaprav učbenik uporabe teTeXa. Obravnava
tiskanje dokumentacije, vključene v teTeX (ki je seveda v formatih
LaTeX in .dvi
). Razdelek
,,Ukazi TeXa in LaTeXa`` je bolj ,,zbirka kuharskih
receptov`` kot učbenik. Govori o pravilnem stavljenju spisov v LaTeXu
in pokriva nekaj ukazov in okolij, ki jih boste uporabljali v bolj
pogostih razredih spisov.
Razdelek ,,LaTeXovi razširitveni paketi in drugi viri`` vam pove, kako uporabljati veliko že obstoječih paketov za LaTeX, da boste prilagodili spise svojim specifikacijam.
Prvih nekaj klicev teTeXa morate biti prijavljeni kot root
,
sicer metafont ne bo mogel narediti potrebnih imenikov za svoje
pisave. Program texconfig
vsebuje izbiro, ki naredi znakovne
imenike pisljive vsemu svetu, a, če delate na večuporabniškem sistemu,
tega ne boste želeli iz varnostnih razlogov.
V vsakem primeru se bo metafont
glasno pritožil, če nimate
ustreznih dovoljenj za pisanje v imenikih s pisavami, ker ne bo mogel
narediti novih imenikov. Ne boste videli izhoda, ker boste imeli cel
kup znakov dolžine nič. To ni problem. Odjavite se, se prijavite kot
root
in ponovite sporno operacijo.
Še dobro, da z uporabo teTeXa ne morete narediti nobene prave škode. To ni prevajalnik, kjer bi lahko, na primer, pokvarili korensko particijo, če zablodi kazalec. Kaj, niste prebrali teTeXovega priročnika? Seveda ga niste. Še vedno je v distribuciji v obliki izvorne kode in čaka, da ga kdo natisne.
Brez nadaljnjega odlašanja boste torej želeli prebrati teTeXov
priročnik. Najdete ga v imeniku
/usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex
. Ime izvorne datoteke za
LaTeX je TETEXDOC.tex
. (Podaljšek .tex
uporabljamo
pri datotekah za TeX in za LaTeX. Nekateri urejevalniki, kot
emacs(1)
, ločijo obe obliki.) Obstaja tudi distribucijska
datoteka TETEXDOC.dvi
, morda jo boste shranili na varno mesto
-- npr. v drug imenik -- če boste pozneje hoteli preizkusiti vaše
gonilnike za .dvi
. Ko imate varno spravljeno, napišite
$ latex TETEXDOC.tex
LaTeX bo izpisal veliko opozoril. Prvo je standardno:
LaTeX Warning: Label(s) may have changed. Rerun to get the cross-references right.
V navadi je zgraditi kazalo spisa tako, da ga LaTeXiramo dvakrat.
Torej ponovite ukaz. Ostala opozorila lahko varno prezrete.
Obveščajo vas le, da so nekatere poti za FTP, omenjene v
dokumentaciji, preširoke za namenjen prostor. (Če ste res
raziskovalni, poglejte v kakega od TeXovih virov za razlago ukazov
\hbox
in \vbox
.)
teTeX bo iz datoteke TETEXDOC.tex
naredil več datotek. Nas
trenutno zanima TETEXDOC.dvi
. To je od naprave neodvisen
izhod, ki ga lahko pošljete na zaslon ali na tiskalnik. Če
uporabljate teTeX pod sistemom X Window, lahko predogledate spis s
programom xdvi(1)
.
Za zdaj predpostavimo, da imate HP LaserJet II. Napisali boste naslednji ukaz:
$ dvilj2 TETEXDOC.dvi
Ta bo izpisal datoteko TETEXDOC.dvi
pretvoril v izhodno
datoteko PCL, vključno z nastavljivimi pisavami, ki bodo poslane
vašemu LaserJetu. To ni lastnost TeXa ali LaTeXa, pač pa lastnost
gonilnika dvilj2(1)
. Drugi gonilniki .dvi
poskrbijo
za naprave, ki jih pač podpirajo. dvilj2(1)
bo izpolnil
znakovne zahteve, ki jih vsebuje izvorni spis za LaTeX, z najbližjimi
ekvivalenti, dostopnimi na sistemu. V primeru navadnega tekstovnega
spisa kot je TETEXDOC.tex
to ni težko. Vsi znaki, ki jih
potrebuje TETEXDOC.tex
se bodo zgenerirali z metafontom, ki
ga samodejno požene dvilj2(1)
in naredili znake, ki jih še
nimate. (Če ste prvič pognali dvilj2(1)
, mora program
narediti vse znake, kar lahko na zares počasnih strojih traja tudi do
nekaj dni.) Obstaja več izbir, ki nadzorujejo izdelavo pisav z
dvilj2(1)
; orisani so v priročniku. Na tej točki vam naj ne
bi bilo treba neposredno upravljati z metafontom. Če morate to početi,
je šlo med vašo namestitvijo nekaj narobe. Vsi gonilniki .dvi
bodo neposredno poklicali metafont s pomočjo knjižnice za iskanje poti
kpathsea -- kar je sicer izven dometa tega spisa -- ni vam treba več
popravljati metafont-a, vse izvorne kode znakov za znakovno knjižnico
Computer Modern so vključene v distribucijo.
Datoteko TETEXDOC.lj
lahko natisnete z ukazom
$ lpr TETEXDOC.lj
Morda boste morali namestiti tiskalniški filter, ki razume PCL.
Podrobnosti izveste v Printing-HOWTO
.
Vodnik teTeX Guide na devetih straneh ponuja uporabno znanje za nadaljno nastavitev vašega sistema, nekaj sem omenil, večine pa tale dokument ne pokriva.
Nekaj podatkov v naslednjem razdelku nisem mogel preveriti, ker imam ne-postscriptni barvni črnilni tiskalnik HP Deskjet 400 nameščen na vzporedni vmesnik računalnika Chanel3. Vendar neimetje postscriptnega tiskalnika ni ovira za tiskanje besedila in grafike v vaših dokumentih. Glejte razdelek ,,Ghostscript`` o namestitvi Ghostscripta, če ta še ni nameščen na vašem sistemu.
Priprava angleških (za slovenske glejte še razdelek ,,Dodatek: LaTeX in slovenščina``) spisov za stavljenje s TeXom je preprosta. Prepričajte se, da imate med posameznimi odstavki navadne tekstovne datoteke prazne vrstice in poženite program TeX z ukazom
$ tex ime_vaše_datoteke
Rezultat bo datoteka s podaljškom .dvi
. Besedilo je
stavljeno v pisavi Computer Modern Roman velikosti 10 pik, z enojnim
razmakom, s poravnanim levim in desnim robom. Če dobivate sporočila o
napakah zaradi posebnih znakov, na primer znaka za dolar, pred njega
postavite ,,ubežni znak``: poševnico nazaj: ,,\
``, in še
enkrat poženite TeX na vaši datoteki. Izhodno datoteko .dvi
lahko natisnete s prevajalnikom po vaši želji (glejte zgoraj).
Edina druga posebnost TeXovih vhodnih datotek je uporaba uvodnih in zaključnih narekovajev. Emacsov posebni način za TeX naredi to samodejno.
"To so narekovaji ASCII." ``To so `TeXovi' narekovaji.'' ,,To so ustrezni slovenski narekovaji.``
Za spreminjanje privzete oblike strani v TeXu glejte kak vodnik, na primer zgoraj omenjeni spis A Gentle Introduction to TeX.
Sestavki, pripravljeni za LaTeX, zadoščajo nekaj posebnim pravilom, a pri zahtevnejših spisih lahko LaTeX zelo olajša proces formatiranja besedila.
V bistvu je LaTeX opisni jezik za dokumente (angl. document markup
language), ki poskuša ločiti izhodni stil od logične strukture spisa.
Na primer, za formatiranje naslova razdelka v TeXu bi bilo potrebno
določiti 36 pik razmika nad naslovom, potem sam naslov v krepkih črkah
velikosti 24 pik, potem kopiranje besedila naslova in številke v
kazalo in 24 pik prostora za naslovom. Nasprotje tega je LaTeXov ukaz
\section{}
, ki to delo opravi namesto vas. Če želite v celem
spisu spremeniti stil izpisa naslova, spremenite le definicijo ukaza
\section{}
namesto besedila v vašem spisu. To vam lahko
prihrani ure ponovnega formatiranja dokumentov, ki imajo na ducate
strani.
Vsi LaTeXovi dokumenti imajo tri dele: začetna določila ali vzglavje (preamble), besedilo telesa dokumenta (body text) in zaključna določila (postamble). Ti izrazi so del standardnega žargona in jih uporabljajo vsi TeXperti.
Začetna določila določajo najmanj tip dokumenta, ki ga želimo izdelati -- t.i. razred dokumenta (document class) -- in stavek, ki označuje začetek telesa spisa. Na primer:
\documentclass{article} \begin{document}
Zaključna določila so navadno zelo preprosta. Razen v posebnih primerih vsebujejo le stavek:
\end{document}
Opazili boste, da tvorita stavka \begin{document}
in
\end{document}
par. V LaTeXu se to imenuje ,,okolje``
(environment). Vse besedilo se mora pojaviti v okolju in
veliko ukazov deluje le na okolje, v katerem jih uporabite. Okolje
document
je edini primer okolja, ki nam ga LaTeX vsiljuje.
To se pravi, to je edino okolje, ki je nujno potrebno v vsakem
sestavku. (Izjema tega pravila je razred spisov letter
,
namenjen pisanju pisem, v katerem morate tudi nujno določiti
\begin{letter}
in \end{letter}
. Glejte razdelek
,,Pisma``.) Vendar se veliko
oblikovnih zahtev določi kot okolje. Ta okolja so opisana v
naslednjih razdelkih.
Razrede spisov lahko kličete tudi z argumenti. Namesto privzetega tipa besedila, s črkami osnovne velikosti 10 pik, kot v prejšnjem primeru, lahko določite osnovno velikost 12 pik:
\documentclass[12pt]{article}
Dokumentni razred article
bo poskrbel za potrebne popravke.
Nekaj dokumentnih razredov se na splošno veliko uporablja. Opisani so
spodaj. Razred report
, namenjen pisanju poročil, je podoben
razredu article
, le da naredi posebno naslovno stran in začne
vsak nov razdelek na novi strani. Razred letter
vključuje
posebne definicije za naslove, pozdrave in zaključke, nekaj od teh je
tudi opisanih spodaj.
Posebej zapakirano LaTeXovo kodo, splošno znano kot ,,paket``
(package), lahko vključite z ukazom \usepackage{}
.
\usepackage{fancyhdr}
Zgornji ukaz bo vključil LaTeXov stil v datoteki fancyhdr.sty
z enega od imenikov, ki jih določi TEXINPUTS
, ki ste jih vi
in teTeX določili med namestitvijo in nastavitvijo. Uporaba:
\documentclass{article} \usepackage{fancyhdr} \begin{document}
Deklaracije \usepackage{}
morajo biti navedene pred stavkom
\begin{document}
; to se pravi, v začetnih določilih.
fancyhdr.sty
razširja ukaz \pagestyle{}
tako, da
lahko sami ustvarite obliko glave in noge strani, ki je navadno
določena z enim od standardnih stilov strani:
\pagestyle{plain} % privzeti stil strani - številke strani centrirane na dnu strani \pagestyle{empty} % ni glave in ne noge \pagestyle{headings} % na vrhu strani izpiše številko razdelka in strani \pagestyle{myheadings} % izpiše poljubno informacijo v glavi strani % Vse na desni strani odstotka je komentar.
Ukaz \pagestyle{}
začne veljati šele z naslednjo stranjo.
Glavo in nogo trenutne strani spremenite z ukazom
\thispagestyle{stil_strani}
Znakovni stili so delno odvisni od pisav, določenih v dokumentu. Vendar naj bi bila krepki (bold) in ležeči stil (italic) poudarjanja mogoča za vsako pisavo na sistemu. Tudi podčrtavanje lahko uporabljate, čeprav formatiranje tega predstavlja posebne probleme. Glejte razdelek ,,Razširitveni paketi LaTeXa in ostali viri``, spodaj.
Besedilo lahko poudarite na več načinov. Najbolj prenosljiv način je z
ukazom \em
(v TeXu, v LaTeXu je to ukaz \emph{}
,
opomba prevajalca). Vse besedilo v dosegu se postavi v ležeč
položaj. Na primer:
Ta beseda bo {\em poudarjena}.
Če imate ležeče besedilo, ki se zajeda v normalno besedilo, lahko
določite ,,kurzivni popravek``, ukaz za to je \/
; se pravi
poševnica nazaj in poševnica.
Ta primer {\em se bo\/} izpisal pravilno. Ta primer se {\em ne} bo izpisal pravilno.
Malo manj prenosni ukazi, a še vedno uporabni v primerih, ko nastopajo
sami, so poudarki z ukazi \it
, \bf
in \tt
,
ki določijo obliko znakov v dosegu za ležečo, krepko in obliko
pisalnega stroja.
{\tt To besedilo je napisano z enotnimi razmaki}, {\it to besedilo bo kurzivno} in {\bf to besedilo bo krepko \dots} vse v enem odstavku.
Ukaz \dots
izpiše tri pike, ki se ne razbijejo na koncu
vrstice ...
Najnovejša verzija LaTeXa, ki jo imate seveda vi, vključuje ukaze, ki računajo tudi z gnezdenjem stilnih ukazov.
To {\it ni {\bf krepko-kurzivni stil!}}
teTeX stavi besedilo v ležečem načinu dokler ne pride do ukaza
\bf
, takrat pa preklopi v krepki način.
Da bi se temu izognili, potrebuje nova shema izbire oblik pisav NFSS tri parametre za vsako tipografijo: obliko (shape), vrsto (series) in družino (family). Vse pisave ne vključujejo vseh teh stilov. LaTeX bo izpisal opozorilo, če mora nadomestiti pisavo z drugo, obstoječo.
Določite lahko naslednje oblike pisav:
\textup{tekst} % pokončna oblika (privzeto) \textit{tekst} % ležeče \textsl{tekst} % nagnjeno \textsc{tekst} % majhne velike črke (preskusite, no)
Dve vrsti, ki ju ima večina pisav, sta:
\textmd{tekst} % srednja vrsta (privzeto) \textbf{tekst} % krepka vrsta
Na voljo so tri splošne družine tipografij:
\textrm{text} % pokončne (privzeta) \textsf{text} % brez serifov \texttt{text} % pisalni stroj (enaki presledki, podobna Courier)
Z nastavitvijo teh treh parametrov lahko kombinirate učinke:
\texttt{\textit{Ta primer bo verjetno zahteval zamenjavo pisave, saj malo pisav vsebuje kurzivne znake pisalnega stroja.}}
Privzeta družina znakov je Computer Modern, ki je rastrska pisava. Druge družine znakov so navadno tipa PostScript Type 1. Glejte razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov`` za podrobnosti, kako jih nastaviti.
Obstaja veliko različnih akcentov in posebnih znakov, ki jih lahko uporabite. Tule jih je le nekaj. (Poskusite jih natisniti na svojem tiskalniku.)
\v{s} \'{o} \`{e} \^{o} \"{u} \={o} \c{c} ?` !` \copyright \pounds \dag
Končno so tukaj še znaki, ki se v TeXu in LaTeXu uporabljajo kot ubežni znaki ali metaznaki. Omenili smo že znak za dolar. Popoln seznam metaznakov, ki morajo biti navedeni skupaj s poševnico nazaj, če jih želimo videti dobesedno, je:
# $ % & _ { }
Dostopne so tudi različne abecede, na primer grška abeceda in cirilica. LaTeX ponuja precej možnosti za stavljenje ne-angleških besedil, ki so obdelane v katerem od tukaj naštetih referenc. Za primer stavljenja slovenskih besedil glejte razdelek ,,Dodatek: LaTeX in slovenščina``.
Spreminjanje robov TeXovega ali LaTeXovega dokumenta ni preprosto opravilo. Veliko je odvisno od relativnega odmika besedila, za katerega poskušate nastaviti rob. Tudi položaj ukaza za spreminjanje roba je pomemben.
Za nastavitev robov v vsem LaTeXovem dokumentu obstajata ukaza
\evensidemargin
in \oddsidemargin
. Delujeta na leve
robe sodih oziroma lihih strani. Na primer
doda palec (inch) na levi rob sodih in lihih strani kot dodatek standardnemu odmiku enega palca. Ta dva ukaza zadevata celoten dokument in bosta premikala telo besedila desno in levo po strani, ne glede na lokalni odmik, zato jih je varno uporabljati tudi z LaTeXovimi okolji kot\evensidemargin=1in \oddsidemargin=1in
verse
in list
.
Spodaj je nabor makroukazov za spreminjanje robov, ki sem jih napisal. Ti imajo drugačen učinek kot ukaza, omenjena zgoraj. Ker uporabljajo ukaze navadnega TeXa, ni nujno, da bodo spoštovali robove kateregakoli okolja LaTeXa, a jih lahko postavite kamorkoli v vaš dokument in tako spremenite odmike robov od tam naprej.
%% margins.sty -- v. 0.1 by Robert Kiesling %% Copies of this code may be freely distributed in verbatim form. %% %% Some elementary plain TeX margin-changing commands. Lengths are %% in inches: %% \leftmargin{1} %% sets the document's left margin in 1 inch. %% \leftindent{1} %% sets the following paragraphs' indent in %% 1 inch. %% \rightindent{1} %% sets the following paragraphs' right margins %% %% in 1 inch. %% \llength{3} %% sets the following lines' lengths to 3 inches. %% \message{Margins macros...} \def\lmargin#1{\hoffset = #1 in} \def\lindent#1{\leftskip = #1 in} \def\rindent#1{\rightskip = #1 in} \def\llength#1{\hsize = #1 in} %% %% (End of margins macros.}
Postavite to kodo v datoteko margins.sty
v vašem lokalnem
imeniku $TEXINPUTS
. Ukazi so opisani v komentiranem
delu datoteke. V dokument jih vključite z ukazom
v začetnih določilih dokumenta.\usepackage{margins}
Če smo že pri tem, če ne želite desne poravnave besedila, ki je privzeta, napišite ukaz
\raggedright
Tudi določanje razmika med vrsticami je kar zapleteno.
Razdaljo med vrsticami besedila meri količina baselineskip. Podana je kot absolutna količina. Na primer
ali še bolje:\baselineskip=24pt
\setlength{\baselineskip}{24pt}
Razlika med obema oblikama je v tem, da bo \setlength{}
spoštoval vsa pravila o dosegu, ki so v veljavi, ko uporabite ta ukaz.
Problem pri uporabi \baselineskip
je ta, da prizadene tudi
razdalje med naslovi razdelkov, opombah po črto in podobnimi. Skrbeti
morate, da bo razmik med vrsticami pravilen za tip besedila, ki ga
formatirate. Obstajajo pa paketi makroukazov za LaTeX kot je
setspace.sty
, ki vam pomagajo v teh primerih. Glejte
razdelek
,,LaTeXovi razširitveni paketi in drugi viri``.
LaTeX ponuja razrede spisov, ki omogočajo standardiziran format spisov. Poskrbijo za okolja za formatiranje seznamov, citatov, opomb po črto in na robu in druge elemente besedila. Splošno uporabljane dokumentne razrede obravnavajo naslednji razdelki.
Kot smo že omenili, sta si razred article
za pisanje člankov
in razred report
za pisanje poročil, precej podobna. Glavna
razlika je v tem, da razred za poročila kot privzeto naredi naslovno
stran in začne vsak razdelek (\section
) na novi strani. V
splošnem pa sta si ta dva razreda podobna.
Naslove, povzetke in vrstice v teh dveh razredih opišete v začetnih določilih na primer takole:
\title{Paritvene navade kaktusov} \author{John Q. Public} \abstract{Opis tega, kako navadni puščavski kaktusi iščejo primerne vodne luknje, da lahko izvajajo svoje paritvene rituale.}
Ukaz
na začetku besedila bo potem naredil posebno naslovno stran v poročilnem razredu, ali pa naslov in povzetek na vrhu prve strani, če pišete članek.\maketitle
Razdelke in podrazdelke definirate z ukazi, ki vključujejo
\section \subsection \subsubsection
Ti ukazi bodo naredili standardne oštevilčene razdelke, ki se uporabljajo v tehničnih spisih. Za neoštevilčene razdelke uporabite:
\section* \subsection* \subsubsection*
LaTeX ponuja veliko okolij za urejanje prikazanih stvari. Citirani
tekst lahko vključite v okolje quotation
:
\begin{quotation} Zares, lahko se reče, da sem srečen: če delam napake, jih ljudje zagotovo opazijo. \end{quotation}
Za krajše citate lahko uporabite okolje quote
.
Za urejanje poezije uporabite okolje verse
:
\begin{verse} Prvi sneg pada z neba \\ in se tali \\ na vročih kostanjih. \end{verse}
Za prekinitev vrstice na pravih mestih morate uporabljati dvojne poševnice nazaj. Sicer bi LaTeX napolnil vrstico v pesemskem okolju, kot v kateremkoli drugem.
Seznami prihajajo v več vrstah. Za naštevalni seznam lahko uporabite
okolje itemize
:
\begin{itemize} \item To je prva postavka v seznamu. \item Druga točka našega seznama... \item ... ... in tako naprej. \end{itemize}
Oštevilčen seznam naredite z okoljem enumerate
:
\begin{enumerate} \item Prvi korak nečesa. \item Drugi korak. \item \dots \end{enumerate}
Opisne sezname podate v okolju description
:
\begin{description} \item{Pečica} Umazana, potrebuje nov pekač. \item{Hladilnik} Umazan. Žal mi je. \item{Odtod in korito} Popackan, prisoten vodni kamen. \end{description}
Razred letter
poskrbi za posebne definicije, ki jih lahko
uporabljamo za pisanje (ameriških) poslovnih pisem.
Okolje (tako je, zdaj pa okolje, ne razred) letter
vzame en
argument, naslov prejemnika pisma. Ukaz address
, ki se mora
pojaviti v začetnih določilih definira naslov pošiljatelja. Podpis,
kot ga napišete po zaključku pisma, navedete z ukazom
signature
.
LaTeXova koda preprostega poslovnega pisma lahko izgleda takole.
\documentclass[12pt]{letter} \usepackage[slovene]{babel} \usepackage[latin2]{inputenc} \signature{Janez Priimkovič} \address{Stekleni polž 123 \\ 1000 Ljubljana \\ Tel.: (061) 999-999} \begin{document} \begin{letter}{Opekarstvo in aranžerstvo, d.o.o.\\Pri opeki 13\\1000 Ljubljana} \opening{Spoštovani!} Glede ene vaših opek, ki sem jo našel na tepihu v moji dnevni sobi, obkroženo z drobci razbitega okna ... (Ostanek pisma.) \closing{S spoštovanjem,} \end{letter} \end{document}
Opazili ste, da vsebuje naslov dvojne poševnice nazaj, ki določijo, kje naj se vrstica prekine.
Omenili smo že, da podčrtavanje kot oblika besedila predstavlja posebne probleme (med katerimi je največji estetski: ne podčrtavajte, sploh!; opomba prevajalca). Pravzaprav TeX nima problemov s podčrtavanjem besedila, saj je to pogosto pri stavljenju matematičnih izrazov. V LaTeXu lahko podčrtate besede z ukazom:
\underline{podčrtano besedilo}
Problem nastane, ker se podčrtavanje ne prekine med vrsticami in, v
nekaterih primerih, lahko izgleda neenakomerno. Obstaja paket
makroukazov za LaTeX, imenovan ulem.sty
, ki naredi
podčrtavanje za privzet način poudarjanja besedila in je eden izmed
veliko paketov za LaTeX, ki so dostopni prek Interneta.
Paket ulem.sty
uporabite z ukazom v začetnih deklaracijah:
\usepackage{ulem}
Obstaja katalog The LaTeX Catalogue vseh dostopnih paketov z enovrstičnimi opisi in poti na CTAN-u. Za URL najnovejše izdaje tega kataloga, glejte razdelek ,,Viri nadaljnih informacij``.
Paketi, ki so dostopni za LaTeX, vključujejo:
Vključite pogojne stavke v svoje dokumente.
Definira pisavo za lepšo kapitalizacijo prvega stavka.
Nabor znakov in preprocesor za izdelavo spisov v sanskrtu.
Razred za LaTeX2e, s katerim stavite recepte.
Različni stili za poročila in članke.
Pot v katalogu spremenite v uporaben URL poti na mestu za FTP tako, da
združite pot gostiteljevega URL-ja in najvišjo pot arhiva CTAN, po
katerem želite brskati. Na primer, najvišji imenik CTAN mesta
ftp.tex.ac.uk je
ctan/tex-archive
. Poln URL imenika s paketom refman
bo torej:
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/ + macros/latex/contrib/supported/refman = ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/refman/
Nekateri paketi imajo več datotek, v takih primerih je dana le pot do njihovega imenika.
Če imate URL, lahko paket poberete s kateregakoli od mest CTAN, naštetih v razdelku ,,Dodatek: Spisek arhivov CTAN``.
Vzamete lahko popoln seznam vsebine arhiva v datoteki
FILES.byname
, ležeči v najvišjem imeniku arhiva. Po arhivu
lahko iščete tudi ključno besedo s ftp(1)
ukazom
quote site index <ključna beseda>