Številne podrobnosti odločajo o tem, ali bomo iz običajnih tiskalnikov dobili spodobno fotografijo. Če še niste kupili fototiskalnika, si preberite nasvete v zvezi s fotografijo v razdelku Kako kupiti tiskalnik.
Ghostscript ima nekaj težav pri upodabljanju barvnih fotografij prek večine gonilnikov. Težave so resne:
Use.htm
za ghostscript.Nekatere od teh težav bi morali biti sposobni popraviti tako, da uglasite ghostscript; glej razdelek Ghostscript za več informacij o tem, kako to storiti. Igranje z izbirami za ghostscript je dosti lažje, če jih deklarirate kot izbire v svojem čakalniškem sistemu.
Če vemo to, je očitna rešitev za zdaj, da za tiskanje fotografij
uporabljamo programje, ki ni ghostscript, in take reči so res na voljo.
Poglavitna sestavina je tiskalniški vstavek za Gimp, ki
podpira tiskanje piko-po-piko na tiskalnikih serije Epson Stylus in
postscriptnih tiskalnikih (z osnovno podporo PPD). Ta del tiskalnika
za Epson Stylus je na voljo tudi v ghostscriptu kot gonilnik
stp
. Za ta namen so uporabni tudi določeni zunanji programi
pnm-v-foo, za tiskanje na tiskalnike, kot so poceni Lexmarki; ti
skušajo tiskati bitne slike piko-po-piko.
Najboljša rešitev je, seveda, nakup postscriptnega tiskalnika; taki tiskalniki se navadno lahko popolnoma krmilijo z dostopnim prostim programjem in bodo tiskali do skrajnih zmogljivosti tiskalnika.
Pri barvnih brizgalnikih je kakovost izpisa zelo odvisna od papirja. Drag, bleščeč trdi papir za brizgalnike vam bo omogočil izdelati skoraj fotografski izhod, medtem ko bo navaden papir pogosto dal motne barve in zmešane podrobnosti. Nonglossy coated papirji za brizgalnike bodo dali nekakšen vmesni rezultat in so verjetno najboljši tudi za končne natise besedila. Stiffer glossy coated ,,foto`` papir bo dal podoben izhod kakor lahek glossy papir, a se bo zdel kot navadna fotografija.
Za fotografski izhod na večini barvnih brizgalnikov bi morali
nastaviti najbolj prepleteni (in najpočasnejši) način tiskanja; sicer
imajo enobarvna področja trakove ali šibke barve. Na splošno je z
ghostscriptom to tisto, kar se bo zgodilo, ko boste izbrali najvišjo
ločljivost. S postscriptnimi tiskalniki boste morda morali dodati
košček kode v prolog, glede na nastavitve, določene v datoteki PPD.
Podpora PPD v Gimpu ne zajema (za tiskalnik specifičnih)
nastavitev kakovosti tiskanja, a za svojo rabo sem to dodal na grd
način; vprašajte me, ali bi radi to. Če uporabljate PDQ ali CUPS,
lahko zlahka nadzorujete vse nastavitve tiskalnika, ki jih
potrebujete. Te izbire lahko postscriptnim tiskalnikom dodasta tudi
libppd
podjetja VA Linux in vmesnik GPR.
Barvni izpisi brizgalnikov navadno po nekaj letih zbledijo, še posebej, če so zelo izpostavljeni svetlobi in zraku; to je funkcija črnila. Tiskalniki, ki potrebujejo zgolj črnilo, kot so Epsoni in Canoni, lahko uporabljajo arhivarska črnila, ki so manj dovzetna za ta problem. Novejši tiskalniki pogosto uporabljajo črnila, ki temeljijo na barvilih, ki ne zbledijo tako zelo, kot so starejša črnila, ki temeljijo na vosku. Za dolgotrajno arhivsko rabo pa ni zares dober noben izhod brizgalnega tiskalnika. Napišite bite na CD-R in raje shranite tega.
Ma voljo je program, imenovan xwtools, z vsemi poslasticami tiskalnikov Epson, HP in Canon. Žal je bil napisan pod pogodbo, ki preprečuje razkritje izvirne kode. Razen, če ga uporabljate s tiskalnikom Epson Stylus Color 300 v Linuxu x86, stane 15 evrov za osebno rabo; komercialna tarifa ni znana.
Paket ESP Print Pro podjetja Easy Software podpira nekatere tiskalnike, ki sicer morda ne bi bili podprti. Ne poročajo, da bi bili ti gonilniki dobro uglašeni za fotografije, vendar delujejo.